Pult oblečen v keramiko je bila prva ideja, ki mi je padla na pamet, ko je bil pult, pod njem pa poličke za shrambo orodja  za vrt narejen.  Kaj če bi bil pult, polica pred delavnico oblečena v keramični mozaik. Delavnica, ki stoji pod gozdom. Seveda pride navdih iz narave. Nekako obleči polico v fantazijski keramičen mozaik.  Drevesa upodobiti na keramičnih ploščicah. Vse skupaj sem  najprej narisala na papir. Najti sem morala obliko, ki jo je možno uporabiti tudi v keramiki. Torej tema bodo drevesa, pa ptički na njih in pod njimi. Sledijo postopki krojenje keramike, oblikovanje gline, žganje gline in na koncu sestavljanje in polaganje mozaika na površino.

Krojenje keramike

Torej krojenje keramike. To pomeni prilagajanje keramičnih ploščic na določeno površino.  Premerim polico, si jo ogledam, robove porežem, da bodo okrogli, zamislim si kako bi vse skupaj izgledalo. Potem narišem kroj na papir. Oblike dreves, ptičev, njihova razporeditev, kaj bo vmes, kaj bo spodaj, skratka vse linije, kakšen bo celoten izgled, da nastane fantazijski keramičen mozaik. Narišem v pravi velikosti in dodam približno pet odstotkov v dolžino in pet v višino. Takšna je približna razlika med surovo in žgano glino. Slika se mora prilegati površini, ker ploščic nikoli ne režem. Ostale nianse glede velikosti bom rešila s fugami med ploščicami.

Oblikovanje gline

Sledi oblikovanje gline. Za te potrebe je najboljša tehnika valjanja gline. Torej razvaljam glino v primerno velikost in debelino jo odrežem po linijah, ki sem jih začrtala. Ploščice, ki so na robovih, ukrivim. Rob pulta bo popolnoma oblečen, fuga bo šele na ravnem delu. Tudi krivine ob straneh izoblikujem. Za podlago vzamem surov les. Na njem se glina dobro suši, ker les vpija vlago. Ko se odrezane linije nekoliko razmaknejo, ker se glina suši in krči, začnem z obdelavo vsake posamezne ploščice. Porežem robove, jih zgladim z gobico, na hrbtni strani razpraskam, da se bodo oprijele podlage in seveda označim s številko. Spotoma rišem tudi mozaik na papir, vsak kos ima svojo številko. Tako lahko ploščice razstavim, da se sušijo. V vmesni fazi sušenja, še včrtam vzorec, kjer sem si ga zamislila. Tiste ploščice, ki morajo biti ravne, obtežim s šamotnimi ploščami, da se med sušenjem ne krivijo. Ukrivljene sušim tako, da ohranjajo obliko. Samo med sušenjem namreč lahko vplivam na to , da se ne krivijo, v peči so prepuščene ognju. Le tako bo pult oblečen v keramiko.

Žganje gline

Žganje gline sledi sušenju. Glina mora biti pred žganjem popolnoma suha, če ne pride do poškodb, tako izdelka kot tudi peči. Prvič žgem pri 980°C. Keramiki temu pravimo biskvitno žganje. Sledi barvanje. Odločim se, kako bodo pobarvani ptički, drevesa in podlaga. Za barvanje uporabljam različne glazure. Večinoma izbiram take, ki ob različnih temperaturah žganja dajejo različne efekte. Se pa spreminjajo tudi zaradi različnih tehnik nanosov. Zato praviloma ne vem čisto natančno, kaj se bo zgodilo med drugim žganjem. Učinek ognja med žganjem je nepredvidljiv. Ptičke pobarvam s čopičem. Za vsakega posameznega izberem tri barve, da dobim želen efekt. Drevesa popršim z dvema glazurama, s tem poudarim včrtane linije. Iste glazure uporabim še za rob, da daje vtis podlage, iz katere rastejo drevesa. Vmesne prostore zapolnim s temnejšo glazuro, ki jo prav tako popršim po ploščicah. Tako obdelane drugič žgem pri 1030°C. Fantazijski keramičen nakit je tako prepuščen učinku ognja.

Sestavljanje in polaganje mozaika na površino

Sestavljanje in polaganje mozaika na površino poteka po načrtu iz papirja. Nekatere sklope pritrdim na zidarsko mrežico, detajle pustim, da se pri postavljanju ploščic lahko prilagajam obliki. Sledi lepljenje na podlago. To je igra med površino in ploščicami. Kot sem že omenila, slika mora biti popolnoma prilagojena na podlago. Ploščic ne režem, vse se morajo ujemati. Temu pravim tudi oblačenje površine v keramiko. Po sušenju lepila sledi polnjenje  razdelkov med ploščicami z zato določeno maso. To jih poveže v celoto, ki sem si jo zamislila. 

Tako. Pult oblečen v keramiko je gotov.  Keramika je ukrojena po podlagi. Vse je narejeno ročno po lastni ideji in tehničnem znanju.