PULT, OBLEČEN V KERAMIKO

Vse se začne z idejo. Kaj če bi bil pult, polica pred delavnico oblečena v keramiko. Kako bi to izgledalo. Delavnica, ki stoji pod gozdom. Seveda pride navdih iz narave. Nekako obleči polico v gozd. Drevesa upodobiti na keramičnih ploščicah. Vse skupaj je treba najprej narisati na papir. Najti obliko, ki jo je možno uporabiti tudi v keramiki. Torej tema bodo drevesa, pa ptički na njih in pod njimi.

Premerim polico, si jo ogledam, robove porežem, da bodo okrogli, zamislim si kako bi vse skupaj zgledalo. Potem narišem kroj na papir. Oblike dreves, ptičev, kam kakšnega postaviti, kaj bo vmes, kaj bo spodaj, skratka vse linije, kakšen bo celoten izgled. Narišem v pravi velikosti in dodam približno pet odstotkov v dolžino in pet v višino. Takšna je približna razlika med surovo in žgano glino. Slika se mora prilegati površini, ploščic nikoli ne režem. Ostale nianse glede velikosti bom rešila s fugami med ploščicami.
Razvaljam glino v primerno velikost, jo odrežem po linijah, ki sem jih začrtala. Ploščice, ki so na robovih, ukrivim. Rob pulta bo popolnoma oblečen, fuga bo šele na ravnem delu. Tudi krivine ob straneh izoblikujem. Za podlago vzamem surov les. Na njem se glina dobro suši, ker les vpija vlago. Ko se odrezane linije nekoliko razmaknejo, ker se glina suši in krči, začnem z obdelavo vsake posamezne ploščice. Porežem robove, jih zgladim z gobico, na hrbtni strani razpraskam, da se bodo oprijele podlage in seveda označim s številko. Spotoma rišem tudi mozaik na papir, vsak kos ima svojo številko. Tako lahko ploščice razstavim, da se sušijo. V vmesni fazi sušenja, še včrtam vzorec, kjer sem si ga zamislila. Tiste ploščice, ki morajo biti ravne, obtežim s šamotnimi ploščami, da se med sušenjem ne krivijo. Ukrivljene sušim tako, da ohranjajo obliko. Samo med sušenjem namreč lahko vplivam na to , da se ne krivijo, v peči so prepuščene ognju.

Prvič žgem pri 980°C. Keramiki temu pravimo biskvitno žganje. Sledi barvanje. Odločim se, kako bodo pobarvani ptički, drevesa in podlaga. Za barvanje uporabljam različne glazure. Večinoma izbiram take, ki ob različnih temperaturah žganja dajejo različne efekte. Se pa spreminjajo tudi zaradi različnih tehnik nanosov. Zato praviloma ne vem čisto natančno, kaj se bo zgodilo med drugim žganjem. Ptičke pobarvam s čopičem. Za vsakega posameznega izberem tri barve, da dobim želen efekt. Drevesa popršim z dvema glazurama, s tem poudarim včrtane linije. Iste glazure uporabim še za rob, da daje vtis podlage, iz katere rastejo drevesa. Vmesne prostore zapolnim s temnejšo glazuro, ki jo prav tako popršim po ploščicah. Tako obdelane drugič žgem pri 1030°C.

Sestavim mozaik po načrtu iz papirja. Nekatere sklope pritrdim na zidarsko mrežico, detajle pustim, da se pri postavljanju ploščic lahko prilagajam obliki. Sledi lepljenje na podlago. To je igra med površino in ploščicami. Kot sem že omenila, slika mora biti popolnoma prilagojena na podlago. Ploščic ne režem, vse se morajo ujemati. Po sušenju lepila sledi fugiranje razdelkov med ploščicami. To jih poveže v željeno sliko.

Tako. Pult je oblečen v fantazijsko sliko gozda in ptic. Keramika je ukrojena po podlagi. Vse je narejeno ročno po lastni ideji in tehničnem znanju.

VEČ
OBJAV

sl_SISlovenian