SODELOVANJE Z OBČINO NOVO MESTO-IZDELAVA PROTOKOLARNIH IZDEKOV



Vse protokolarne izdelke v lončevini, predstavljene v tem sklopu, sem izdelala po idejnem projektu  slikarke in kiparke Jožice Škof.


SKODELICA S FIGURALIKO S PLAŠČA NOVOMEŠKE  SITULE

Tako je nastal tudi prvi projekt: SKODELICA SITULA, ki spominja na novomeško situlo. 

Situla je kovinsko vedro, nastalo v času starejše železne dobe v halštatskem obdobju. Arheologi so več primerkov našli tudi na področju Novega mesta, od tega kar 9 primerkov z vkovano figuraliko. Prav zaradi teh čudovitih arheoloških najb se Novo mesto imenuje Novo mesto – mesto Situl.

Zato je bila ideja, da konjičke in ostale simbole, ki so na situli, prenesem na skodelico, tako mamljiva. Po predlogi sem izdelala model iz mavca, v katerega sem vrezala plašč situle. Na lončarskem vretenu sem izdelala obliko skodelice, ki spominja na situlo. Nanjo sem položila plašč s figuraliko, ki sem ga odtisnila v mavčni model. Nastala je skodelica- situla.

 Malo sem se še poigrala z obliko roča, ki naj bi spominjal na roč iz zavite žice v obliki račje glave na originalu. Skodelico sem popršila s kombinacijo dveh glazur, ki naj bi dali skodelici patinast videz, hkrati pa bi poudarili relief situle. Po žganju na visoki temperaturi je nastala čudovita skodelica s stiliziranim plaščem figuralike z novomeške situle.

foto: Peter Žunič Fabjančič,arhiv MONM

foto: Špela Černigoj

… V sklopu izdelkov s figuraliko novomeške situle sta nastala še dva vzorčka keramičnih posod. In sicer: 

SKODELICA ZA KAVO S KROŽNIČKOM in SVEČNIK (za protokolarni namen je bila izbrana skodelica-situla)

foto: Špela Černigoj


JULIJINE RAJSKE KAPLJICE in TRDINOVA DOBRA MISEL

V letu 2017 se je pojavila ideja za izdelke na temo Janez Trdina in Julija Primic. Oba lika sta po svoje povezana z Novim mestom in tako primerna za upodobitev na izdelkih za protokolarna darila. Pisatelj Janez Trdina je po upokojitvi živel v Novem mestu. Prehodil je Dolenjsko in Belo krajino in pri tem beležil življenje, delo, verovanje in navade tamkajšnjih ljudi. Tako so nastala njegova številna literarna dela. Julijo Primic poznamo predvsem kot muzo pesnika Franceta Prešerna. Posvetil ji je eno svojih najznamenitejših pesnitev Sonetni venec (1834). Pozneje se je z možem preselila v Novo mesto, kjer je z družino preživela eno tretjino svojega življenja in je tam tudi pokopana.

Idejo je bilo treba realizirati. Izdelala sem dva vzorčka lončenk.

Julijina lončenka je narejena iz bele gline. Je stilizirana podoba ženske silhuete, na vrhu ima obliko Julijine podobe, povzete po Langusovem  najznamenitejšem portretu in zanjo značilnim modrim šalom. Nastala je lončenka bele barve. Pobarvala sem jo z barvo za glino z zlatimi bleščicami, šal pa seveda  z nežno modro.

Lončenka Trdina je narejena iz temno rjave gline in ponazarja obliko moške figure. Na trebuhu je upodobljen  stiliziran Trdinov profilni portret. Vrat in roč lončenke sem glazirala z bleščečo modro barvo, kot bi se iz nje razlivala voda in simbolizira izvir Gospodične na Gorjancih. Ostalo površino sem pustila naravne, temne barve.

foto: Peter Žunič Fabjančič, arhiv MONM

foto: Peter Žunič Fabjančič, arhiv MONM

MESTNA OBČINA NOVO MESTO JE LETO 2017 POIMENOVALA LETO JANTARJA V NOVEM MESTU

Jantar je okamenela smola iglavcev. Največja in najpomembnejša nahajališča leže na območju Baltika. Del jantarne poti, ki je povezovala obale Baltika s Sredozemskim morjem, je v prazgodovini potekal tudi preko Dolenjske, do Novega mesta in naprej proti jugu, ki je v tem času predstavljalo enega od evropskih centrov in knežji sedež, se je ohranila množica jantarnih izdelkov.

Idejni projekt je temeljil na obliki in barvi jantarne jagode, ki je bila najdena na arheoloških najdiščih v Novem mestu in je značilne prelivajoče se rumeno-rdeče-rjave barve z vrezanim vzorcem. Jagoda se je pojavljala kot nakit iz jantarja, pa tudi stekla in železa.

Na to tematiko sem izdelala več vzorcev lončenih posodic, na katerih je bil relief jantarne jagode. Zanj sem izdelala model iz mavca. Vanj sem vrezala značilen vzorec po originalu novomeške arheološke jantarne jagode.

Na vrtene posode iz temno rjave gline sem dodala odtise jantarne jagode. Pobarvala sem jih z prelivajočo rumeno-oranžno glazuro, podlaga je prispevala rjav odtenek in nastale so posode čudovite barve, ki ponazarja barvo jantarja. Z odtisi z jagod sem izdelala tudi obeske za ogrlice.

foto: Špela Černigoj

Posode je odkupil Dolenjski muzej in jih ima v svojem prodajnem programu spominkov.


ŠTUKLJEVO LETO 2018 – ZDRAV DUH V NOVEM MESTU

Projekt za leto 2018 je slonel na praznovanju Štukljevega leta. Osnovna ideja za promocijo je bila posodica za čokoladne bonbone v obliki zemeljske oble. Na njej naj bi bila poudarjena stilizirana podoba Leona Štuklja na krogih. To je tudi prikazoval logotip za Štukljevo leto.  Izdelala sem dva modela polkrogel. Na enega sem vrezala stilizirano podobo Leona Štuklja na krogih. V obe polovici sem po vsej površini vrezala tanke črte, ki predstavljajo povezovanje na zemlji in svetovni uspeh našega olimpionika. Glino sem odtisnila v modele. Nastale so posode v obliki krogle z vrezanimi detajli. Za stabilnost sem dodala podstavek iz  treh kroglic.

 Vse sem pobarvala z grobo rjavo barvo za glino, ki vsebuje bleščice. Po žganju sem detajle pozlatila, da je posoda pridobila svečan pridih.

foto: Peter Žunič Fabjančič, arhiv MONM

foto: domači arhiv

JULIJINA SKODELICA ZA KAVO

V naslednjem letu smo obstoječim darilom dodali novo. Tako je nastala ideja za skodelico Julija. Sprva se je vse vrtelo okoli izpeljanke iz že obstoječe lončenke Julija. Uporabila naj bi tako silhueto portreta, kot tudi značilen moder šal, ki ga ima okoli vratu na Langusovem portretu. Nastalo je nekaj skic. Potem pa seveda tudi nekaj vzorcev v glini. Vendar pa kar nisem bila zadovoljna. Nekaj mi ni dalo miru. Oblike sem se lotila drugače. Naredila sem nov model portreta, tokrat z več detajli.

foto: domači arhiv

 In nastala je drugačna skodelica. Portret sem prilepila na skodelico. Belo glino sem pobarvala z rustikalno krem glazuro, okvir sem poškropila z zlato glazuro, na notranjost portreta sem nanesla nežno modro barvo, da je poudarila reliefne detajle. V istem stilu sem glazirala tudi krožniček. In seveda je nastala zmagovalna skodelica.

foto: Peter Žunič Fabjančič, arhiv MONM

RUDOLFOV NAPITEK
Oblika in sploh vsi detajli za ta projekt so po dogovoru z Dolenjskim muzejem povzeti  s posode, imenovane Kantaros, ki je bila najdena  v arheološkem najdišču Kandija, v Novem mestu, v mlajšem železnodobnem grobu.

Po natančnem pregledu fotografij te posode je nastala izpeljanka. To je lončenka, namenjena polnjenju glogovega napitka. Značilni obliki posode sem dodala vitek vrat. Na straneh sta dva roča, na katerih je vrezan vzorec. Kjer pa se stikata s podlago, sem dodala simbole zmajevih glav, ki sem jih povzela po originalu. Na sprednji strani je relief grba Mestne občine Novo mesto, na katerem je upodobljen ustanovitelj Novega mesta, nadvojvoda Rudolf IV. Habsburški.

Foto: domači arhiv

Lončenka je zvrtena na lončarskem vretenu iz črne gline. Ta se ob visoki temperaturi  (1220 °C) spremeni v kamenino, izredno trdno snov. Glazirana je samo notranjost, surova zunanjost pa ji daje rustikalen videz.

foto: Peter Žunič Fabjančič, arhiv MONM

VEČ
OBJAV

sl_SISlovenian